Blog

In poletje je tu – 2. del

  |   Sport   |   2 komentarja

No pa začnimo tam kjer smo nazadnje končali. Pri zaključku dopusta. Jah, na žalost je res ja. Saj vesta kaj pravijo, lepe stvari minejo zelo hitro. In ker smo se mi imeli zelo lepo na dopustu, si lahko samo mislite, kako hitro je vse skupaj minilo… Nooo, ampak saj ni tako grozno. Če sem pošten, sem se kar z lahkoto vrnil nazaj v Slovenijo, nazaj domov in to preprosto zato, ker mi je tukaj lepo. Kljub vsemu, je pa dopust res že za mano in potrebno bo začeti s pripravami na novo sezono. Sezona pred mano je zelo pomembna, saj me v zelo kratkem času, natančneje v dobrem mesecu (od začetka septembra, ter do začetka oktobra), čakajo, tri tekmovanja za svetovni pokal, ter vrhunec sezone, svetovno prvenstvo v Kanadi. Za zaključek pa še en “osamelec” in to je svetovni pokal v Nemčiji, ob koncu meseca novembra. Ja prav ste prebrali, svetovno prvenstvo, vrhunec sezone, se zaključi v prvem tednu meseca oktobra, potem pa je potrebno zadržati dobro pripravljenost, vse do konca meseca novembra, za le eno tekmovanje, ki tudi ni ravno brez vrednosti. Nevem kaj naj rečem, kot to, da je to le še ena v vrsti “cvetk” naše mednarodne gimnastične federacije, ki se o tekmovalnem sistemu, pravilih in datumih tekmovanj, očitno odločajo ob kakšnem kozarčku žganega in ne ob skrbnem, dolgem razmisleku. Ampak tako to je, športniki smo tukaj, da se ne pritožujemo, vsaj ne preveč, ter da se prilagodimo in odtekmujemo, tako kot znamo. No pa pustimo to, in se vrnimo na začetek pripravljalnega obdobja.

Tokratni blog, je tudi za mene, zelo zanimiv, saj ga pišem skoraj kot športni dnevnik, kjer zabeležim koliko sem treniral, kako je potekal trening, sam sistem treninga, in tudi kako sem se med tem počutil. Mislim da vam zna biti zanimivo, mene so številke presenetile 🙂

Priprave sem začnel s približno dvema “uvajalnima” tednoma. Delal sem večinoma splošne vaje za moč, z večjo intenzivnostjo, tako da se moje telo malo fizično pripravi na vse prihajajoče napore. V tem obdobju sem bil tudi bolj malo na samem konju z ročaji, ker bi v primeru, da bi se zapodil napolno, z vsem kar znam, verjetno zaključil na urgentnem bloku kliničnega centra (smeh). Malo heca, ampak res je tako. Gimnastika je zelo specifičen šport, kdor se je z njo že kadar koli, vsaj malo pobliže spoznal, razume kaj želim povedati. Res je neverjetno, kako hitro v gimnastiki popolnoma padeš iz tekmovalne forme. Sam zase lahko povem, da v roku enega tedna, brez treningov, izgubim vsaj 60 odstotkov pripravljenosti, ki sem jo imel pred tem. Še hujše je pa to, da glava misli, da sem še vedno na istem nivoju, kot sem bil “le” en teden nazaj. Ja ja, potem pa skočiš, v mojem primeru na konja z ročaji in se hitro srečaš z realnostjo, ki ji lahko rečemo tudi gravitacija, saj imaš občutek, kot da imaš na hrbtu slona in želiš z njim delati kolesa (smeh). Tako to je, ampak nič ne de, dober mesec in bom že na 60 odstotkov pripravljenosti (smeh) Ja… Malo bolj počasi gre to pri nas. Je kar potrebno vložiti nekaj truda, da dobiš željene rezultate.

Po prvih dveh uvajalnih tednih, postopoma začnem s pripravami. V dopoldanskih treningih sem izvajal na konju z ročaji večinoma kondicijsko pripravo, in splošne vaje za moč, v popoldanskem treningu, pa tehniko, ter specialne vaje za moč. Ja, res je, veliko je vaj za moč. Preveč, če sem pošten. Se bom o tem malo pogovoril s trenerjem, da vidim, ali lahko spogajam kakšen “odpustek”, ali pa izkoristim kakšnega jokerja (smeh)

Treninge stopnjujem iz tedna v teden. To pomeni da dvigujem težavnost treningov za nekako 10 odstotkov na teden in dosežem željeni nivo nekje v petem in šestem tednu. V popoldanskih treningih, pa postopoma na konju z ročaji posamezne elemente povezujem v celotno sestavo, ki jo začnem izvajati nekje v zadnjih treh tednih pred začetkom tekmovanj. Prej enostavno nebi imelo smisla, saj bi drugače težko zadržal pripravljenost čez celotno sezono.

To je tako malo na hitro in zelooo na grobo, kako potekajo moji treningi. Če bi koga zanimalo kaj več, z veseljem delim tudi podrobnejše informacije. Je pa res da jaz veljam, za malo, kako naj se lepo izrazim “obrisanega” glede treningov, saj sem pripravljen trenirati do onemglosti, tako da se mi velikokrat zgodi, da ko kaj z nekom delim, in me želi posnemati, preprosto tega ni sposoben delati v takšnem obsegu. Jah takšni pač smo gorenjci očitno, trmasti in vztrajni 🙂

Vem, tole pisanje je bilo malo bolj suhoparno, ampak tako pač to je v vrhunskem športu, veliko ponovitev, veliko dolgočasnih treningov, ki jih moraš izpeljati, če se želiš kosati z vsemi “norci” po svetu.

Kar nekaj časa sem posvetil razmišljanju, katere podatke lahko spravim v številke, da bi se videlo koliko sem se resnično posvetil pripravam na letošnjo sezono.

Hmm… No pa dajmo poizkusit takole. Rad bi vas samo opozoril, da sem številke malo zaokrožil, ampak ne navzgor (smeh). Je pa res da si čisto vsakega trebušnjaka tudi nisem zapolnil, ampak verjemite mi, številke so na koncu zeloooo realne! V letošnjem pripravljalnem obdobju, od 12. Junija, ter do 31. Avgusta, sem opravil 110 treningov, za kar sem porabil 231 ur. Da sem se pripeljal na vse treninge, sem naredil 3000 kilometrov, in za to pot porabil 93 ur. Na samih treningih, pa je zgledalo takole. Naredil sem 1203 vaje za moč, od tega, 4130 zgibov, 1730 sklec v stoji na rokah. Se pravi ne navadnih sklec, ampak sem delal sklece, med tem ko sem držal stojo na rokah! Kot se za pravega gimnastičarja spodobi (smeh). Potem sem naredil 2700 različnih zapiranj knjig, in dvigov stegnjenih nog, do glave na letveniku. Ko pa se dotaknemo konja z ročaji, je pa številka resnično zanimiva. Ko pretvorim vse elemente v kolesa, sem na samem konju z ročaji v pripravljalnem obdobju naredil približno 16.400 koles. Kdor se malo spozna na gimnastiko, in ve, kako je težko narediti že eno samo kolo, potem ve, kaj pomeni številka 16.400. Priznam, da sem bil tudi sam kar malo presenečen nad številkami, ki so se mi prikazale v izračunih. Zato sem jih dvakrat preveril, in verjamete ali ne, nisem se zmotil. Nič čudnega da me potem vse boli. Najraje bi kar iz preventive kakšen protibolečinski tablet vzel, sedaj ko zapisujem te številke (smeh).

Jah tako to je, če se želiš pripraviti na sezono, tako kot je treba. S tako intenzivnimi treningi, si postaviš osnovo in si ponudiš možnost za borbo s svetovno konkurenco. Ko pa pride dan tekmovanja, je pa tukaj pomembna še ena stvar, ki ponavadi na koncu pretehta jeziček na tehtnici, med tistimi, ki so vrhunsko pripravljeni. Ja, to je vrhunska psihološka priprava, ali po domače, to je tisto, ko se ti na tekmi ne zatresejo hlače in se podelaš v njih (smeh).

Ja takole evo tako je to… Mislim da sem dovolj nazorno predstavil koliko je potrebno v gimnastiki trenirati, če želiš doseči vrhunske rezultate. In da vam sploh ne razlagam, da te itak večino časa vse boli, ko bi se najraje zavlekel v eno luknjo, ker ti gredo vsi na živce, ker si že toliko utrujen, ko delaš svoj desettisoči kolo na konju z ročaji ali štiritisoči zgib… Takšen je vrhunski šport. Zdrav? Hmm, bi se lahko o tem pogovarjali…. Sigurno, vam pa lahko povem, da je za mene, neglede na predhodne besede, to najlepši poklic na svetu. Saj vesta kaj pravijo, če nekaj rad delaš, ti ni težko.

 

No, ne smem pa pozabiti tudi na družino, ki je v pripravljanem obdobju prav tako ključnega pomena. Zakaj? Odgovor je preprosto. Zato, ker, ko si preutrujen, ko izgubljaš voljo, ko te vse boli, potrebuješ bližnje, pa naj si bo to družina, prijatelji, znanci, kdor koli, ob katerem se počutiš odlično,  da lahko malo pozabiš na vse skupaj, si spočiješ glavo in s tem regeneriraš telo. V mojem primeru je to absolutno moja družina. Ko sem v preteklih mesecih potreboval malo odmisliti gimnastiko, sem pobegnil za vikend na hrvaško, kjer imamo v avtokampu prikolico in čoln. Tam se čas malo ustavi… Ahh… kako je vedno pasalo 🙂 To je vse kar lahko rečem, naj slike povedo več.

Kot sem malo nazaj že omenil, če nekaj rad delaš, ti to ni težko. In jaz še nekaj rad delam, kuham, in ne boste verjeli, tudi za to se je našel čas. Saj vam povem, kar za uženit sem (smeh). Več o tem, kaj sem pa kaj dobrega skuhal, pa naslednjič. Opa narobe sem rekel, ker v kuhinji se pa z Nino kar “grebeva”, kdo bo kuhal, tako da, več o tem, kaj sva MIDVA oba dobrega skuhala, pa v enem od naslednjih blogov. Uživajteee

2 komentarja
  • Mitja | Sep 1, 2017 at 18:36

    Uau, to me vrača za par let nazaj. Ko sedaj stopim v telovadnico mi ni jasno, zakaj “zavraga” bi si nekdo želel trenirati tako težek šport. Vsa čast in vso srečo na tekmi v Varni!!!

  • Sašo Bertoncelj | Sep 1, 2017 at 19:32

    hehe, ti čisto verjamem ja. Tudi sam se včasih vprašam, kaj mi je tega treba, ampak na koncu je ponavadi vse skupaj le vredno truda!

Post A Reply to Mitja Cancel Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.